V letu 2016 je bila vzpostavljena državna kombinirana geodetska mreža 0. reda, ki je sestavljena iz šestih geodetskih točk.
Državna kombinirana geodetska mreža – mreža ničtega reda
Kombinirano geodetsko mrežo sestavlja šest točk, ki so približno enakomerno razporejene po celotnem ozemlju države na medsebojnih razdaljah približno 100 km. To so točke Prilozje (Bela krajina), Areh (Pohorje, Frajham), Kog (Prlekija, ob potresni opazovalnici Agencije RS za okolje), Korada (Goriška brda, Zapotok), Šentvid pri Stični (Dolenjska) in Koper (Primorska, na mareografski opazovalnici Agencije RS za okolje). Ključna merila za izbor lokacij teh točk so bila geološka primernost lokacije, lokalna stabilnost terena in možnost kakovostnega izvajanja geodetskih meritev (odprto obzorje, odsotnost virov elektromagnetnega sevanja).
Glede na to, da je obstoječi sistem poimenovanja geodetskih mrež v Sloveniji: 1. red (najpomembnejše točke), 2. red, 3. red …, točke kombinirane geodetske mreže pa predstavljajo najbolj kakovostne državne geodetske točke, smo jih poimenovali državna geodetska mreža 0. reda.
Ta mreža povezuje in nadgrajuje doslej najvišje redove geodetskih mrež:
Točke državne geodetske mreže 0. reda so pomemben del državnega prostorskega koordinatnega sistema. Povezujejo njegovo horizontalno in vertikalno sestavino. Na vsaki točki je nameščena GNSS-postaja, ki neprekinjeno sprejema signale satelitskih sistemov za določanje položaja; opazovanja pa posreduje v nadzorni center v Ljubljani. Tam se podatki uporabijo za natančno izračunavanje položaja teh točk v skupnem Evropskem koordinatnem sistemu (ETRS89), z natančnostjo nekaj mm. Visoka natančnost meritev na točkah te mreže omogoča spremljanje geodinamike (delovanje tektonike) in sprememb v razporeditvi zemeljskih mas.
S pomočjo točk 0. reda se nadzira tudi uporabniško omrežje SIGNAL. To omrežje sestavlja 16 stalnih GNSS-postaj, ki so razporejene po celotni Sloveniji. Omrežje SIGNAL se uporablja za določanje koordinat vseh prostorskih podatkov v evropskem koordinatnem sistemu z GNSS-instrumenti. Geodetske koordinate običajno pretvarjamo v ravninske koordinate, te pa omogočajo izdelavo kart in načrtov v državnem ravninskem koordinatnem sistemu v takoimenovani prečni Mercatorjevi projekciji (TM).
Točko 0. reda tvori steber višine približno 2 m. Steber stoji na temeljni plošči, ki je povezana s trdno podlago in zasuta z zemljo. Steber je namenjen postavitvi geodetskih inštrumentov ob izvajanju klasičnih terestričnih, nivelmanskih in gravimetričnih meritev. Na vrhu stebra je nameščena GNSS-antena (ali dve anteni) za sprejem satelitskih signalov. V osi stebra se nahaja matična referenčna točka. Znotraj stebra so v omarici nameščeni merilni inštrumenti. Na temeljni plošči so neposredno ob vznožju stebra stabilizirane še štiri točke, vključno z referenčno višinsko točko (reperjem) za nivelmansko izmero in meritve težnega pospeška. Temeljna plošča skupaj s stebrom tvori enovito armiranobetonsko konstrukcijo, ki zagotavlja potrebno stabilnost točke. Nameščena oprema pa služi za sprejem satelitskih signalov s satelitskih sistemov GPS, GLONASS in Galileo.
Izven ograjenega dela so na oddaljenosti med 30 m in 40 m od stebra stabilizirane še tri ali štiri dodatne točke, ki tvorijo zavarovalno mikromrežo, ki je približno kvadratne oblike. Tudi te točke so stabilne in nameščene v pokritih betonskih jaških. Uporabijo se za preverjanje stabilnosti samega stebra.
Postavitev mreže državnih geodetskih točk 0. reda je mejnik pri vzpostavljanju hrbtenice državnega koordinatnega sistema in mejnik za geodetsko stroko. Za upravljavce in uporabnike podatkov o prostoru je hkrati tudi geodetska osnova za izboljšanje lokacijskih podatkov, njihovo povezljivost in izmenljivost.
Državna geodetska mreža 0. reda je bila vzpostavljena v okviru projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav« in njegovega podprojekta »Geodetski referenčni sistem«. Projekt so izvedli Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije ter partnerja Geodetska uprava Norveške (Kartverket) in Geodetska uprava Islandije (Landmælingar Íslands). K uspešni realizaciji projekta sta pomembno prispevala Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Geodetski inštitut Slovenije. Projekt je bil izveden s podporo Finančnega mehanizma evropskega gospodarskega prostora (EGP) v letih 2013–2016.