Zavod
Zavode delimo na zasebne in javne. Javne zavode lahko ustanavljajo samo država ali samoupravne lokalne skupnosti (praviloma občina) na podlagi posebnega zakona oziroma občinskega odloka, zato vam na tem mestu predstavljamo le določila, ki se nanašajo na ustanovitev in delovanje zasebnih zavodov za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Lastnosti zasebnega zavoda | |
---|---|
Ustanovitelji |
Zavod lahko ustanovijo domače ali tuje fizične in pravne osebe, če niso za posamezne dejavnosti ali posamezne vrste zavodov z zakonom zahtevana drugačna določila. |
Osnovni kapital |
Najmanjši osnovni kapital ni predpisan. Zavod lahko ustanovite, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda ter če so izpolnjeni drugi pogoji, določeni z zakonom. Ob vpisu v register pristojno sodišče presodi, ali vložena sredstva zadoščajo za ustanovitev in opravljanje dejavnosti zavoda. |
Ime |
Ime zavoda mora vsebovati oznako, ki se navezuje na osrednjo dejavnost, in sedež zavoda, lahko pa vsebuje tudi ime ustanovitelja. Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena, zavod pa ima lahko tudi skrajšano ime. |
Prednosti in slabosti |
Prednosti zasebnega zavoda so predvsem, da:
Slabosti zasebnega zavoda so predvsem, da:
|
Razmerje med partnerji |
Poslovodni organ zasebnega zavoda je direktor, ki organizira in vodi delo ter poslovanje, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktorja imenujejo in razrešujejo ustanovitelji zavoda, njegov mandat pa traja 4 leta (če ni v aktu o ustanoviti določen krajši mandat). |
Akt o ustanovitvi |
Akt o ustanovitvi zasebnega zavoda je temeljni akt zavoda, ki ureja njegovo poslovanje ter razmerja med ustanovitelji. Akt o ustanovitvi zavoda skladno z 8. členom Zakona o zavodih vsebuje:
Pri pripravi akta o ustanovitvi morate biti pozorni predvsem na:
|
Postopek ustanovitve |
Zavod lahko ustanovite pri notarju ali ga priglasite Ustanovitelji pripravite vse obvezne lastnosti bodočega zavoda, ki so obvezni pri sestavi akta o ustanovitvi in drugih listin:
Ko ustanovitelji sprejmete akt o ustanovitvi, imenujete vršilca dolžnosti poslovodnega organa (direktorja), ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda. Za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Posameznega ustanovitelja lahko z notarsko overjenim pooblastilom zastopa pooblaščenec. O zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče. Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zavod pravno sposobnost. Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu v sodni register Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) zavodu določi šifro glavne dejavnosti in matično številko. |
Obdavčitev zasebnega zavoda
Glede davka na dodano vrednost (DDV) in obdavčitve osebnih prejemkov se za zasebni zavod uporabljajo enaka pravila kot za druge pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje gospodarske dejavnosti.
Nekaj posebnosti, povezanih z nepridobitnim namenom ustanovitve, je pri davku od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Zavod ne plača DDPO, če je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti ter dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.
Ne glede na to določbo pa zavod plača DDPO iz opravljanja pridobitne dejavnosti. V obračunu DDPO je torej treba celotno dejavnost zavoda razdeliti na nepridobitno in pridobitno dejavnost, pri čemer se DDPO plača izključno od opravljanja pridobitne dejavnosti.
Načeloma se kot pridobitna šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu z namenom pridobivanja dobička, ali pa zavod z njo konkurira na trgu drugim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
Opomba: Omejitev glede opravljanja nepridobitne dejavnosti tudi pri zavodih ni absolutna, saj 18. člen Zakona o zavodih (ZZ) izrecno določa, da lahko zavod opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.